Saopodoba mladostnikov
ZANIMIVE INFORMACIJE
Funkcije modnih revij je prepričati ženske, da je z njimi nekaj narobe (npr. lasje, telo, spolnost), da lahko prodajo svoje produkte, ki jih bodo »popravili«. Bolj kot nas revijo naredijo anksiozne, več je verjetnosti, da bomo revijo kupili in s tem bo branost večja, kar pa poveča prodajo.
Kako nas prepričajo, da je z nami nekaj narobe?
Članek o motnjah hranjenja ali raku avtorju ne bo prinesel velikega bonusa, ga pa bo članek z naslovom »Strategije za dosegane boljše zadnjice – oblikujte sanjske obline v treh tednih!«. Pri tem gre seveda tudi za uporabo idealiziranih slik, ličil, programov za obdelovanje fotografij …
Nerealne predstave
Povprečna ženska v Ameriki je visoka 163 cm in ima 63 kg. Povprečna ameriška manekenka pa meri 180 cm in ima 53 kg. Večina manekenk je bolj suhih kot 98 % ameriških žensk. Manekenka Kate Moss je 30 % pod idealnim indeksom telesne mase, veliko manekenk pa že sodi v razpon telesne teže, ki uvršča ljudi v anoreksijo. Mnogo modelov na TV, v reklamah in v drugih oblikah popularnih medijev so približno 20 % pod idealnim indeksom telesne mase.
Le 5 % žensk ima tak tip telesa, ki je pogost v oglaševanju (torej visoka, suha po genetiki, ozki boki, široka ramena, dolge noge in majhne prsi).
Revije za ženske imajo 10 krat več oglasov in člankov, ki promovirajo izgubo teže kot moške revije. 95 % oseb v programih izgube telesne teže je žensk.
Leta 1995, pred prihodom televizije na Fiji, tam ni bilo primerov motenj hranjenja. Po predstavitvi Britanske in Ameriške TV pa je 13 % deklet tekom 3 let razvilo simptome motenj hranjenja po enem mesecu, 30 % pa po treh letih.
Delavnice sprejemanja telesa, ki jih izvaja Mladinsko združenje Brez izgovora Obala
Projekt Lepa Vida se v originalu imenuje The Body Project in je bil razvit ter evalviran s strani Standfordske univerze, Univerze v Texasu in Raziskovalnega inštituta v Oregonu.
Nastal je po 16 letnem raziskovanju dejavnikov tveganja za motnje hranjenja in v njem je do sedaj sodelovalo več kot 1 milijon mladih deklet po celem svetu. Ta program vključuje besedne, pisne in vedenjske vaje, v katerih udeleženke prostovoljno kritizirajo ideal suhosti. Sestavljen je iz štirih srečanj po 45 minut.
Te aktivnosti so dokazano zmanjšale težnjo po doseganju »ideala suhosti« in telesno nezadovoljstvo, negativno razpoloženje, diete in simptome motenega prehranjevanja, pa tudi zmanjšale tveganje za motnje hranjenja v prihodnosti ter izboljšale psihosocialno delovanje.
Raziskave so pokazale, da je intervencija preventivno delovala v 60 % primerov motenj hranjenja. Za vsakih 100 mladih deklet, ki ta program zaključijo, naj bi bilo 9 mladih punc manj, ki razvijejo motnje hranjenja v obdobju treh let.
Udeleženke projekta so kazale zmanjšano delovanje v možganskem centru za nagrajevanje ob gledanju suhih modelov v primerjavi s kontrolnimi posameznicami (ki niso bile udeležene v program) – ta program je zmanjšal odziv v možganih na dražljaj.
Vsebina programa za preprečevanje motenj hranjenja je usmerjena v kritiko ideala suhosti. Ideal suhosti je podoba ekstremne vitkosti in ljudje se pogosto poslužujejo zelo nezdravih vedenj, da bi postali ekstremno suhi. Program Lepa Vida je sestavljen iz štirih tedenskih delavnic. Izvajajo se z manjšo skupino deklet, ki želijo sodelovati v delavnicah.
Vse delavnice izvajalke skupaj z dekleti obdelajo skozi diskusije, igre vlog in domače naloge. V delavnicah so udeleženke same usmerjane tako, da ponotranjijo prepričanje, da je ideal suhosti nesmiseln in nezdrav.
Pomembno je razlikovati med idealom suhosti in zdravim idealom. Ideal suhosti pomeni, da si želimo izgledati čim bolj suhi in to dosegamo z nezdravim vedenjem, med drugim zlorabo odvajal, ekstremnimi kozmetičnimi posegi/operacijami … V nasprotju pa zdravi ideal pomeni, da stremimo k zdravemu telesu, ki običajno ni tako vitek kot ideal suhosti; deloma zato, ker je zdravo imeti mišice. Osebe, ki si želijo zdravega ideala, se ne vključujejo v dejavnosti nezdravega nadzorovanja telesne teže kot so hitro hujšanje, zloraba odvajal …
V primeru, da bi želeli izvesti kakšnega od preventivnih programov, povezanega z zgornjimi tematikami, tudi na vaši šoli, pišite na delavnice@noexcuse.si.
Preventivne programe, izvedene s strani Mladinskega združenja Brez izgovora Obala, v območju občine Koper sofinancira Mestna občina Koper.