Preventiva je ključnega pomena pri obravnavi uporabe dovoljenih in prepovedanih drog, drugih oblik tveganega vedenja in zasvojenosti ter s tem povezanih problemov. Preventiva na področju preprečevanja zasvojenosti je vsaka aktivnost, ki zmanjša ali odloži uporabo drog oziroma pojav drugih oblik tveganega vedenja, ki lahko vodijo v različne oblike zasvojenosti.

Preventivne programe lahko razdelimo glede na ciljno populacijo (populacijo, kateri je program namenjen) in tako govorimo o univerzalni preventivi (namenjena večjim skupinam brez predhodne selekcije glede tveganja za uporabo substance), selektivni preventivi (usmerjena v ranljive skupine, specifične skupine ljudi, pri katerih je stopnja tveganja za določeno vedenje znatno višja od povprečja) in o indicirani preventivi (cilj je identificirati posameznike, pri katerih se kažejo znaki, ki so močno povezani s posameznimi tveganji za razvoj uporabe substance kasneje v življenju).

Obstaja množica značilnosti, ki označujejo učinkovite preventivne programe in temeljijo na znanstvenih dognanjih oziroma teorijah, so osnovane na temelju potreb ciljne skupine, ustrezajo starosti ciljne skupine ter njihovi stopnji tveganja; ti programi so intenzivni in dlje trajajoči (sestavljeni iz večkratnih intervencij), osnovani na interaktivnih metodah, izkoriščajo potencial podobnih programov iz tujine, ki so se izkazali za učinkovite, so kulturno adaptirani, jih izvaja usposobljeno osebje in so skrbno načrtovani in strukturirani. Eden izmed najpomembnejših elementov dobrih preventivnih programov je tudi vrednotenje, ki se usmerja tudi na učinke in ne zgolj na sam proces.

V splošnem so najučinkovitejši tisti programi, ki upoštevajo specifične vplive na vedenje (mediji, oglaševanje), zagotavljajo potrebno znanje in informacije z določenega področja, so sestavljeni iz večkratnih intervencij, ki so dobro strukturirane in interaktivne, poudarjajo kratkoročne posledice uporabe drog ter spreminjajo napačna prepričanja glede deleža mladostnikov, ki droge uporabljajo.

V nasprotju s tem pa med dokazano neučinkovite preventivne ukrepe v šolskem okolju sodijo tisti, ki temeljijo na enkratnih intervencijah (zlasti ko so le-te neinteraktivne narave in se osredotočajo zgolj na informiranje), se nanašajo na moralne odločitve posameznika oziroma na njegove vrednote (»moraliziranje«), temeljijo na pričevanjih bivših zasvojencev ter žrtev prometnih nesreč in ki se osredotočajo zgolj na krepitev samopodobe kot varovalnega dejavnika (ko je vpeta v širši koncept, je to sicer učinkovita metoda). Če pogledamo smernice, so se šolski preventivni programi interaktivne narave (ki vključujejo diskusije) izkazali za učinkovitejše od neinteraktivnih programov (predavanj), in sicer kar se tiče zmanjšanja uporabe alkohola, tobaka, konoplje in drugih prepovedanih drog ter vpliva na dvig starosti ob prvi uporabi substance.

Kaj pa ima s tem Martin Krpan?

Martin Krpan je preventivni program za učenje socialnih veščin s primarnim namenom preprečevanja zasvojenosti, ki ga izvajajo Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija ter njene lokalne enote, med katere spada tudi Mladinsko združenje Brez izgovora Obala. Brez izgovora ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi, predvsem na področjih učenja kritičnega razmišljanja ter ozaveščanja o tematikah, povezanih z zdravjem. Program vključuje večkratne intervencije, ki se osredotočajo na učenje socialnih in življenjskih veščin, uporabnih v širokem spektru situacij, poleg tega pa se dotika tudi preventive na področju zasvojenosti z alkoholom in tobakom. Osnovna ideja je, da se preko interaktivnih delavnic mlade opremi s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti kajenju in pitju alkohola ter nasploh sprejemati zdrave odločitve.

Program je v prvi vrsti namenjen učencem zadnje triade, ki so v časovnem obdobju treh let (druga polovica 7. in 8. ter 9. razred) deležni od 15 do 25 ur delavnic, v okviru katerih se urijo v različnih socialnih veščinah, pridobivajo nova znanja ter spoznavajo drug drugega.

Preventivna znanost je v zadnjih letih prišla do mnogih spoznanj o tem, kaj deluje in kaj ne deluje v preventivem delu, program Martin Krpan pa temelji na smernicah učinkovite preventive. Tako kot učinkovite znanost izpostavlja večkratne intervencije, ki se ukvarjajo predvsem z opolnomočenjem mladih ter razvojem veščin, ki jih lahko mladi uporabijo v različnih življenjskih situacijah, do določene mere pa tudi z oblikovanjem stališč do nekaterih škodljivih vedenj (v tem primeru do uporabe tobaka in alkohola).

V primeru, da bi želeli izvesti kakšnega od preventivnih programov, povezanega z zgornjimi tematikami, tudi na vaši šoli, pišite na delavnice@noexcuse.si.

Preventivne programe, izvedene s strani Mladinskega združenja Brez izgovora Obala, v območju občine Koper sofinancira Mestna občina Koper.

Viri

Brotherhood, A. in Sumnall H. R. (2013). Smernice in priporočila za delo na področju šolske preventive. Center za javno zdravje, Liverpool John Moores University, Velika Britanija.

EMCDDA European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction Best practice portal http://www.emcdda.europa.eu/best-practice

Talić S. in Košir M. (2017). Priročnik na temo osnov preventive in vrednotenja preventivnih programov. Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

UNODC, United Nations Office on Drugs and Crime (2015), International Standards on Drug Use Prevention, Vienna, United Nations.